Aktualne novice in objave

Ponosni smo, da smo v letu 2017 prejeli bonitetno oceno odličnosti AAA, ki jih izdaja bonitetna hiša Bisnode d.o.o. Ocena predstavlja potrditev dobrega dela ekipe Valmor, ki si na vse področjih prizadeva delovati odgovorno in kakovostno. Tudi v prihodnje se bomo trudili ohranjati kvaliteto našega dela ter dobre odnose s strankami.

Akumulacija energije je pomembna tehnologija za management obremenitve in porabe energijen

V začetku meseca maja, je V organizaciji KPT (Komiteja za prenos tehnologij Donavskega področja, kamor spada tudi Slovenija) organizacije ASHRAE v sodelovanju z društvom KGH SMEITS in Akademijo Inženirskih ved Srbije organiziralo seminar Banke ledu v dobi trajnostnega razvoja (Era of Sustainability). Predaval je dr. W.P. Bahnfleth z oddelka za arhitekturno inženirstvo na univerzi State iz Pennsylvanie, ki je razložil nekaj zanimivih dejstev o bankah ledu.

V zadnjem času se vse pogosteje srečujemo z izrazom Trajnostni razvoj, ki je bil definiran v Združenih Narodih (Our common Future 1987, Unaited Nations, Brountkand Commission): »Trajnostni razvoj je razvoj, ki izpolnjuje potrebe sedanjih generacij, brez da bi ogrozili možnosti bodočih generacij, da zadostijo svoje lastne potrebe.«

Akumulatorji hladu

Zadnji dve desetletji prešnjega stoletja sta bili zazanamovani z razmahom uporabe sistemov TES (thermal energy storage) tako v ZDA kot Evropi. Akumulatorji hladu (banke ledu) so bile v področju klimatizacije eden izmed ključnih tehnologij v programu upravljanja energije in energetskih sistemov s strani potrošnikov. Postopno, z naraščanjem trenda projektiranja ekonomičnih sistemov v smeri projektiranja trajnostno ustreznih sistemov, se je smiselno pojavilo vprašanje, ali lahko sistemi z Akumulacije Hladu (v nadaljevanju AH) – Bankami ledu ponudijo prednost tudi v tem smislu. Še posebej se pojavi vprašanje vpliva AH na potrošnjo primarne energije, ekonomiko AH brez spodbud in vloga AH v doseganju nič energijskih zgradb (net zero energy building).

Akumulacija hladilne energije:

  • je proizvodnja hladilne energije v enem času, da se porabi v drugem času

Učinek:

  • zmanjšanje vršnih obremenitev
  • povečanje faktorja izkoriščenosti sistema za pripravo hladne energije

Faktor obremenitve

Tako imenovani 'Load factor' (LF) ali faktor obremenitve nam pove kakšna je izkoriščenost našega hladilnega sistema. Večji ko je LF, manjši je sistem in večja je učinkovitost sistema. AH povečuje LF, tako pri porabniku kot tudi v električnem omrežju. Tipični faktorji obremenitve (LF) so različni glede na tip objekta in na strani porabnika v povprečju znašajo:

  • industrija 60 do 80 odstotkov,
  • institucije 40 do 60 odstotkov,
  • komercialni objekti 25 do 35 odstotkov.

Če pogledamo faktor obremenitve na strani električne proizvodnje/omrežja so faktroji obremenitve nizki, približno 50 do 60 odstotkov in z dvigom LF na strani porabnika, dvignemu tudi LF na strani dobavitelja električne energije.

Prednosti sistema AH

Poleg že znanih prednosti sistema AH (akumulacije hladu), nižjih obratovalnih stroškov sistema, so tu še nižji investicijski stroški v dele sistema (manjši hladilni agregati, manjše črpalke, manjši cevovodi, manjši hladilni stolpi). Velikokrat prezrta prednost pa je manjša priključna električna moč sistema, ki vpliva tako na investicijski strošek, kot tudi na obratovalni strošek (manjši pavšal za manjšo priključno moč).
Sistem AH nam prav tako omogoča drugačno zasnovo in projektiranje sistema, dodatne prihranke lahko zagotovimo z nizko temperaturnim sistemom (+1 do +5 stopinj Celzija) in povečanjem dT na strani vode in zraka. Še vedno pa je ostalo odprto vprašanje kako 'zelena' in trajnostna je tehnologija AH. Potrebno je bilo ovrednostiti in identificirati potencial AH v smislu 'zelene' in trajnostne tehnologije.
AH je lahko trajnostna tehnologija v dveh pogledih: pri porabi energije (site energy) in proizvodnji energije (source energy).

Poraba energije

S proizvodnjo ledu v AH znižamo temperaturo uparjanja vendar v kombinaciji z nižjo temperaturo kondenzacije (hladnejši nočni zrak) in nizkotemperaturnim sistemom dosežemo pozitivni učinek. Tako se izkoristek in s tem prihranek sistema z AH napram sistemu brez AH na strani porabnika izkaže z manjšo porabo električne energije hladilnega agregata v sistemu AH do 10,3 odstotka, manjša pa je tudi poraba električne energije v času polenja sistema AH kot pri sistemu brez AH za 21,3 odstotka.
Tako so s spremljanjem različnih vrst objektov pred dogradnjo sistema AH in po njej prišli do povprečnih vrednosti prihranka energije (razpon prihranka od 5 do 44 odstotkov ) približno 15 odstotkov.

Proizvodnja energije

Zanimiv je tudi vpliv AH na boljše izkoristke na strani proizvodnje električne energije, ki je sicer posreden, preko učinka na konstantno porabo le-te. Tako se proizvodnja v HE (hidro elektrarne), NE (nuklearne elektrarne) TE (termo elektrarne), PE (plinske elektrarne), kot tudi pri proizvodnji električne energije iz obnovljivih virov (solarna energija, energija vetra, plimovanje ...) vrši bodisi v pasu ali pa takrat, ko imamo obnovljiv vir na razpolago. S tem se na strani proizvodnje električne energije lahko dosežejo prihranki podobni prihrankom na porabniški strani, seveda odvisno od vrste proizvodnje električne energije.

Na nas je, da AH uporabimo v praksi

Zaključek, ki je izšel iz študije in večletnih raziskav sistemov z in brez AH je, da je akumulacija energije pomembna tehnologija za management obremenitve in porabe energije. Akumulacija energije lahko prispeva k trajnostnim zgradbam v več pogledih, če je pravilno aplicirana. Akumulacija hladu je ne samo finančno/ekonomsko učinkovita ampak je tudi energetsko učinkovita: manjša poraba električne energije in s tem povezani pozitivni učinki v smislu 'zelene' trajnostne tehnologije.
Izziv za nas pa je, da razumemo uporabo sedanjih in novh tehnologij v smislu trajnostnega razvoja in da jih pravilno uporabimo v praksi.

Pošljite povpraševanje